Zgodovina godbe Lukovica

Od nastanka orkestra leta 1998 do pete obletnice delovanja

Ustanovitev društva

Na pobudo takratnega podžupana in sedajšnjega župana gospoda Mateja Kotnika, tedanjega župana Anastazija Živka Burja, učitelja na Brdski enoti glasbene šole Jureta Močilnikarja, prvega predsednika godbe Kamila Domitroviča ter nekaterih glasbenih navdušencev iz Črnega grabna je vzniknila ideja o ustanovitvi pihalnega orkestra v občini Lukovica. Po prvih neformalnih pogovorih in dogovorih je bil 12. novembra 1997 s prvim sestankom ustanovnega odbora narejen odločilen korak pri ustanovitvi društva. Organizacijski odbor je preučili možnosti za sestavo orkestra in našteli so kar 35 glasbenikov, ki so ali še igrajo posamezne inštrumente ter bi bili potencialni člani godbe. Matej Kotnik je pripravil vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev društva. Po petih mesecih, točneje 17.aprila 1998, je napočil čas in ustanovljena je bila Godba Lukovica. Za prvega predsednika je bil izvoljen Kamilo Domitrovič, kapelnik je postal Jure Močilnikar, prvi tajnik Matej Kotnik, blagajničarka Tamara Kosmatin in gospodar godbe Božo Stupica. Seveda pa brez inštumentov ne gre. Tako se je v dogovoru z občino Lukovica od Kamniške mestne godbe kupilo že nekoliko dotrajane inštrumente in temelji za začetek delovanja orkestra so bili postavljeni.

Težki začetki, prve vaje in ustanovitev interne glasbene šole

Kot pri vsakem začeteku tudi tu ni šlo povsem brez težav. Ko je bil jeseni 1998 objavljen datum prve vaje se je vabilu odzvalo sedem posameznikov. Od tega so le trije igrali že prej (Božo, Matija in Kamilo). Po posvetu takratnega vodstva je bilo sklenjeno, da ustanovimo interno glasbeno šolo. V njej je trobila poučeval kapelnik gospod Močilnikar, pihala gospod Leskovec in tolkala gospod Pirnat. Da je bila odločitev pravilna se je pokazalo že nekaj mesecev kasneje. Tisti z glasbenim predznanjem so se hitro naučili igranja na inštrumente. Pravi rezultati pa bili vidni po letu 2000, ko je članstvo začelo hitro naraščati. Ves ta čas pa so v prostorih Kulturnega doma v Šentvidu pri Lukovici enkrat tedensko potekale vaje. Po šestih mesecih je napočil čas za prvi javni nastop.

Prvi nastopi

Repertoar je spomladi 1999 obsegal šest koračnic. Dovolj, da bi lahko nastopili na za godbe tradicionalni prvomajski budnici. Zaradi težave s takratno skromno zasedbo je bilo potrebno za igranje inštrumentov, ki jih v godbi ni igral nihče, povabiti glasbenike iz sosednjih godb. To je bil tudi razlog odločitve, da bo nastop potekal na predvečer 1. maja. In res je 30. april tisti datum, ko so se lukoviški godbeniki prvič odpravili predstaviti po celotni občini Lukovica. Od Trojan preko Blagovice, Krašnje in Lukovice pa vse do Prevoj, kjer je ob kresu tisti dan še zadnjič zadolena koračnica. Led je bil prebit. Nastop je dal nova krila, občanom in vsem ostalim pa jasen znak, da se dobro dela ter da so vrata v orkester vsakomur odprta. Predprvomajski nastopi so kasneje, ko je bila zasedba že popolnejša, postali tradicionalni. Godba Lukovica tako 1. maj vedno obeleži ob soju kresov. Po tem nastopu se je godba udeleževala predvsem občinskih prireditev (proslave, otvoritve cest, gasilske in kulturne prireditve). Od prvega nastopa je bila godba v začetkih decembra redni gost Miklavževega večera Turističnega društva Lukovica v dvorani RCU v Lukovici. Jeseni 1999 je sledil prvi resnejši koncert na območni reviji pihalnih orkestrov domžalske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Že naslednje leto je bila organizacija revije zaupana lukovičanom. Tudi vzorno izpeljano srečanje je prispevalo, da so nas okoliške godbe sprejele z odobravanjem. Leto 2000 se je zaključilo s prvim božično-novoletnim koncertom. Preigravale so se pretežno koračnice, a je seveda sledil sklep, da bo naslednja leta program dopolnjen s koncertnimi skladbami in zato zahtevnejši. Načrt se je izpolnjeval v popolnosti. Koncert, ki ga je godba vsako leto ponovila je postal tradicionalen in vse bolj razgiban. Prvo večje gostovanje izven meja domače občine je bilo maja 2001. Člani so se odpravili v portoroški Avditorij, kjer je potekal posvet informatikov Slovenije.

Uniforme

Naslednji načrt in večji projekt je bil enotno obleči člane. Potem, ko so bila s strani Občine Lukovica odobrena finančna sredstva je grafik Božo Stupica zasnoval bodočo uniformo. Kar dobro leto je trajalo, da smo marca 2002 na velikonočni procesiji na Brdu pri Lukovici prvič nastopili v novi preobleki. Le-ta obsega hlače, suknjič in klobuke v občinski rdeče-črni barvi. Hkrati pa naj bi predstavlja prepoznaven znak doline Črnega grabna - rokovnjača. Kjerkoli se člani pojavijo z obleko opozorijo nase in so deležni občudovanja.

Godbeni prostori

Že od samega začetka so vaje potekale v Kulturnem domu v Šentvidu. Ko se je občina odločila le-tega v letu 2001 odnoviti so se vaje preselile v Kulturni dom v Lukovico. Od tam pa leto kasnjeje ponovno, ampak tokrat v obnovljeno dvorano v Šentvid. Vsa naslednja leta tako domuje oz. gostuje v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Svojega doma oz. postora pa žal nima.

Materialni in finančni pogoji prvih let

Od samega začetka je velik del bremena nastanka in razvoja društva na svoja pleča prevzela Občina Lukovica. Vse od prve nabave inštrumentov, sredstev za obleke in izobraževanje ter uporabe njihovih prostorov. Vsa vložena sredstva so padla na plodna tla in rezultati so bili vidni tudi po petih letih delovanja.

Peta obletnica delovanja

Prva petletka je bila obeležena s slavnostnim koncertom 24. maja 2003, na katerem je bilo moč slišati skupaj z Moškim pevskim zborom Janko Kresnik premierno izvedeno lukoviško oz. rokovnjaško himno Življenje našo pravo je. Kot se za pravo praznovanje spodobi je naslednji dan, 25. maja, sledila še povorka domače in povabljenih godb. Prvovrsten dogodek za občane, ki prej takih prireditev niso bili vajeni. V goste so tako prišli godbe iz Domžal, Kamnika, Mengša in Moravč. Po vsega petih letih, ko mnogi niso verjeli, da bo pihalni orkester v Lukovici zaživel, se je tu zbralo preko 150 godbenikov.
Po petih letih je godba Lukovica v popolnosti zaživela. Če je bilo na prvi vaji le 8 članov jih je peto obletnico praznovalo že 34. Podoben skok je mogoče zabeležiti tudi pri številu nastopov. Skozi leto jih je povprečno 25. Proporcionalno je rasel tudi repertoar, ki se je od prvega nastopa povečal na skoraj petdeset skladb. Gre pretežno za koračnice, valčke, polke in koncertne skladbe. Spodbudni podatki ter vidni rezultati dela so dali vsem še večji zagon in delo se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje še danes.